Veleposlaništvo RS Washington /Novice /
04.06.2009  

Slovenija v prvi deseterici najbolj miroljubnih držav na svetu

Slovenija se je na letošnji lestvici
globalnega indeksa miru (GPI) kot edina izmed novih članic EU in držav
srednje in jugovzhodne Evrope uvrstila v prvo deseterico najbolj
miroljubnih držav - skupaj s Finsko si deli deveto mesto. Prvo mesto na
lestvici je zasedla Nova Zelandija, zadnje pa Irak.

Globalni indeks miru je letos že tretje leto zapored za skupino Vizija
človeštva pripravil Inštitut za ekonomijo in mir v Washingtonu v
sodelovanju z londonskim inštitutom Economist Intelligence Unit (EIU). Na
podlagi 23 kriterijev je bil indeks izmerjen v 144 državah. Med kriteriji
so med drugim število vojakov države v mirovnih operacijah, spoštovanje
človekovih pravic, prodaja orožja v tujino in odnosi s sosednjimi državami.

Naziv najbolj miroljubne države si je letos prislužila Nova Zelandija, ki
je s prvega mesta izrinila Islandijo. To je po mnenju Inštituta za
ekonomijo in mir, ki je izpostavil vpliv gospodarske krize na varnost,
pokazatelj tega, kaj kriza povzroča v najbolj miroljubnih državah -
Islandija je bila namreč po bankrotu priča nasilnim protestom.

Kot piše ameriška tiskovna agencija AP, se je uvrstitev držav od prve
objave leta 2007 le malo spremenila. Skandinavske in evropske države še
vedno zasedajo vodilna mesta, države, ki jih najeda nasilje, kot sta
Afganistan in Somalija, pa so se vnovič znašle pri dnu. Zadnje mesto je
tudi tokrat zasedel Irak. ZDA so lansko uvrstitev izboljšale za šest mest
in letos zasedajo 83. mesto, kar je raziskava pripisala manjši verjetnosti
za teroristične napade.

Slovenija, ki je lani zasedala 16. mesto, se je letos bistveno povzpela in
si s Finsko deli deveto mesto na lestvici. S tovrstno uvrstitvijo je
postala tudi najbolj miroljubna država v srednji in jugovzhodni Evropi,
najbolj miroljubna država med novimi članicami EU in med državami nekdanje
Jugoslavije.

Pri ocenah od ena do pet, pri čemer ena pomeni "najbolj miroljuben", si je
Slovenija najvišje ocene med drugim prislužila pri številu umorov na
100.000 prebivalcev, številu zaprtih ljudi, stopnji nasilnega kriminala in
spoštovanju človekovih pravic. Oceno dve je med drugim dobila pri odnosih s
sosednjimi državami in verjetnosti nasilnih protestov, oceno tri pa le pri
vojaški razvitosti.