Veleposlaništvo RS Washington /Novice /
06.04.2012  

Okrogla miza think tanka German Marshall Fund of the US o slovensko-ameriških odnosih

Vodilni think tank s področja transatlantskih odnosov German Marshall Fund of the US je  v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Slovenije v Washingtonu 7. aprila organiziral okroglo mizo ob dvajseti obletnici ameriškega priznanja Republike Slovenije.

ZDA so Slovenijo kot neodvisno in samostojno državo priznale 7. aprila 1992, tri mesece po tem, ko je neodvisnost Slovenije priznala  večina evropskih držav. Diplomatske odnose sta državi vzpostavili avgusta istega leta. Gostje omizja so bili  Marie Yovanovitch, namestnica pomočnika državne sekretarke v State Deparmentu,  James Oberstar, nekdanji član kongresa iz Minnesote, Victor Jackovich, nekdanji veleposlanik ZDA v Sloveniji in Roman Kirn, veleposlanik Slovenije v ZDA.

Dogodek je bil sicer dobra priložnost za pogled na 20 let slovensko-ameriških odnosov, a tudi za oceno sedanjosti in priložnosti v prihodnje. Ameriško slovenski odnosi so bili ocenjeni kot odlični, a s še veliko prostora za nadgradnjo in razširitev, posebno gospodarskih.

Gostje so se spominjali dogodkov v začetku leta 1992, ki so pripeljali do odločitve tedanje ameriške administracije in predsednika Busha ter okolja, v katerem je prišlo do osamosvojitve Slovenije in drugih držav na prostoru nekdanje Jugoslavije. Doseči ameriško priznanje nove države ni bilo enostavno, saj je bila tedanja administracija precej previdna, ko je šlo za tako korenite spremembe v Evropi in na Balkanu.

Kot je bilo izpostavljeno, se je realnost v Evropi po koncu hladne vojne in z velikimi premiki v vzhodni in srednji Evropi zelo spremenila  - razpadle so več etnične ali več narodne države (Sovjetska zveza, Češkoslovaška in, žal v spopadih, nekdanja SFRJ). Po koncu komunizma je ponekod namesto demokracije prevladal nacionalizem, saj jugoslovanska država ni imela tradicije demokratičnih ustanov, ki bi se lahko soočile z novo realnostjo. A prav zaradi prehojene poti je Slovenija lahko tudi močan zagovornik vstopa vseh ostalih držav, nastalih iz nekdanje SFRJ v evro atlantske povezave. Prisotnost ZDA v tem prostoru je bila v devetdesetih letih ključna, a ostaja ravno tako ključna in aktualna tudi danes. Proces evropske demokratizacije ne bo končan, dokler v njem ne bodo države zahodnega Balkana.

Slovenija je bila prepoznana kot majhna, a ambiciozna država, ki je v preteklosti morala sprejeti nekaj težkih odločitev in ki je prva od novih članic predsedovala Svetu EU; država z izobraženim prebivalstvom, ki razume svoje okolje in vse, kar je potrebno za delovanje države v mednarodnem okolju. Ter država z velikim potencialom za naprej. Ob omenjenih odličnih političnih odnosih govorci niso mogli mimo opozoril kar zadeva gospodarsko sodelovanje med ZDA in Slovenijo, ki ne dosega ravni, ki bi jo lahko. Ostaja namreč še ogromno prostora tako za trgovino kot naložbe.

Okrogle mize so se udeležili številni predstavniki think tankov, ki so posebej aktivni v transatlantskem prostoru in predstavniki diplomatske skupnosti v Washingtonu.